Bloomova
toksonomija nas popelje skozi snov tako, da začnemo z dejanskimi vsebinami, šele nato preidemo na višje stopnje kognitivnega znanja. Popelje nas od nižjih stopenj kognitivnega znanja
proti višjim. V kurikulumu računalniških ved velja, da se osnove začnejo
s programiranjem, natančneje s pisanjem kod. Obstoječe toksonomije se mi
ne zdijo dobre, saj da je nekaj narobe s poučevanjem objektno usmerjenih
veščin, je razvidno iz poročil o težavah pri uporabi objektno usmerjene tehnike
v praksi.
Trik za pristopom "najprej-abstrakcija" je, da skrijemo podrobnosti, dokler študentje niso na njih pripravljeni. Mešanica ideje "najprej-abstrakcija" in Bloomove Taksonomije nam da možnost novega pogleda. Preden ugotovimo kako mora bit program narejen, se vprašamo kaj mora bit narejeno. Problem je v tem, da študentje oz. učenci ne znajo uporabiti dobljenega znanja v praksi, se bolj lovijo. Zato je nova taksonomija v bistvu nek korak nazaj. Saj pristopa z začetkom z objekti ali z začetkom z abstrakcijo, ki sta primerna za hitro predstavitev konkretne vsebine pred predelovanjem višjih kognitivnih znanj.
Študenti v članku so bili sposobni nadaljevati z bolj napredno snovjo v naslednjih predmetih, kljub temu, da so v primerjavi s predhodnimi identičnimi predmeti imeli zelo stisnjeno uvajanje. V praksi bi tako lahko namesto vsega učenja kodiranja in pisanja kode, pričeli z samim preučevanjem programom. . Pomembno se mi zdi, da raje učimo programiranje iz predstavljanja končnega izgleda, abstrakcije programa in kaj program naredi, kot pa da začnemo s kodiranjem.
Trik za pristopom "najprej-abstrakcija" je, da skrijemo podrobnosti, dokler študentje niso na njih pripravljeni. Mešanica ideje "najprej-abstrakcija" in Bloomove Taksonomije nam da možnost novega pogleda. Preden ugotovimo kako mora bit program narejen, se vprašamo kaj mora bit narejeno. Problem je v tem, da študentje oz. učenci ne znajo uporabiti dobljenega znanja v praksi, se bolj lovijo. Zato je nova taksonomija v bistvu nek korak nazaj. Saj pristopa z začetkom z objekti ali z začetkom z abstrakcijo, ki sta primerna za hitro predstavitev konkretne vsebine pred predelovanjem višjih kognitivnih znanj.
Ker so študentje prihajali iz področjih, kjer niso imeli veliko kontaktov z računalniki, so s pomočjo pristopa "najprej-abstrakcija" odkrivali višje-stopenjske virtualne stroje do programiranja. Potek uvajanja v različne koncepte:
- Aplikacije in uporabniški vmesniki
- Operacijski sistemi in omrežja, vključno s strežniki
- Računalniška arhitektura
- Programska orodja, vključno z vlogo prevajalnikov in integriranih razvojnih okolij, uporaba programskih vmesnikov
- Razredi in objektno usmerjeni koncepti
- Dejanska uporaba API (Application Programming Interfaces)
- Algoritmi in podatkovne strukture
- Vloga podatkovnih struktur
- Java 2 zbirke API
- Več podrobnosti o teoriji kompleksnosti
Študenti v članku so bili sposobni nadaljevati z bolj napredno snovjo v naslednjih predmetih, kljub temu, da so v primerjavi s predhodnimi identičnimi predmeti imeli zelo stisnjeno uvajanje. V praksi bi tako lahko namesto vsega učenja kodiranja in pisanja kode, pričeli z samim preučevanjem programom. . Pomembno se mi zdi, da raje učimo programiranje iz predstavljanja končnega izgleda, abstrakcije programa in kaj program naredi, kot pa da začnemo s kodiranjem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar