Refleksija na taksonomije...

Bloomova toksonomija nas popelje skozi snov tako, da začnemo z dejanskimi vsebinami, šele nato preidemo na višje stopnje kognitivnega znanja. Popelje nas od nižjih stopenj kognitivnega znanja proti višjim. V kurikulumu računalniških ved velja, da se osnove začnejo s programiranjem, natančneje s pisanjem kod. Obstoječe toksonomije se mi ne zdijo dobre, saj da je nekaj narobe s poučevanjem objektno usmerjenih veščin, je razvidno iz poročil o težavah pri uporabi objektno usmerjene tehnike v praksi.
Trik za pristopom "najprej-abstrakcija" je, da skrijemo podrobnosti, dokler študentje niso na njih pripravljeni. Mešanica ideje "najprej-abstrakcija" in Bloomove Taksonomije nam da možnost novega pogleda. Preden ugotovimo kako mora bit program narejen, se vprašamo kaj mora bit narejeno. Problem je v tem, da študentje oz. učenci ne znajo uporabiti dobljenega znanja v praksi, se bolj lovijo. Zato je nova taksonomija v bistvu nek korak nazaj. Saj pristopa  z začetkom z objekti ali z začetkom z abstrakcijo, ki sta primerna za hitro predstavitev konkretne vsebine pred predelovanjem višjih kognitivnih znanj. 

Ker so študentje prihajali iz področjih, kjer niso imeli veliko kontaktov z računalniki, so s pomočjo pristopa "najprej-abstrakcija" odkrivali višje-stopenjske virtualne stroje do programiranja. Potek uvajanja v različne koncepte:

• Aplikacije in uporabniški vmesniki
• Operacijski sistemi in omrežja, vključno s strežniki
• Računalniška arhitektura
• Programska orodja, vključno z vlogo prevajalnikov in integriranih razvojnih okolij, uporaba programskih vmesnikov
• Razredi in objektno usmerjeni koncepti
• Dejanska uporaba API (Application Programming Interfaces)
• Algoritmi in podatkovne strukture
• Vloga podatkovnih struktur
• Java 2 zbirke API
• Več podrobnosti o teoriji kompleksnosti

 Študenti v članku so bili sposobni nadaljevati z bolj napredno snovjo v naslednjih predmetih, kljub temu, da so v primerjavi s predhodnimi identičnimi predmeti imeli zelo stisnjeno uvajanje. V praksi bi tako lahko namesto vsega učenja kodiranja in pisanja kode, pričeli z samim preučevanjem programom. . Pomembno se mi zdi, da raje učimo programiranje iz predstavljanja končnega izgleda, abstrakcije programa in kaj program naredi, kot pa da začnemo s kodiranjem.

Analiza, refleksija in primerjava..

Glavna vsebinska razlika med češkim kurikulumom in slovenskim kurikulumom za osnovno šolo je to, da je na češkem predmet računalništvo obvezen v osnovni šoli, medtem ko je v sloveniji računalništvo izbirni predmet v tretji trijadi. Razlika je tudi v samem obravnavanju učne snovi, na češkem jih učijo obvladovanja računalniške tehnologije, zlasti sposobnosti za iskanje in obdelavo potrebnih podatkov hitro s pomočjo interneta in drugih digitalnih medijev. Učence hočejo navaditi na metodo "učenje kjerkoli in kadarkoli".
    V Sloveniji pa jih učijo spoznavati osnovne zakonitosti računalništva in neposredno delo z računalniki, da dobijo učenci temleljna znanja računlaniške pismenosti, tako za nadaljnje izobraževanje in vsakdanje življenje. Slovenski kurikulum obravnava 3 področja, urejanje besedil, računalniška omrežja in multimedijo.
    Ta 3 področja so razdeljena še na 3 težavnostne stopnje, minimalno znanje, temeljno znanje in zahtevnejše znanje. V različni stopnji se zahteva nekaj dodatnega znanja, težja je stopnja, osnova pa je enaka.
    Znanja se nadgrajujejo od stopnje za minimalno znanje, pri čemer je zahtevnejše znanje najvišja stopnja.
Pri računlaništvu se učijo osnove informatike in računalništva, obdelave podatkov in komuniciranja z uporabo informacijske tehnologije, programiranje pa je označeno z *. Češki kurikulum pa razdeli obravnavanje snovi na 2 cikla. Prvi cikel se deli na osnovna dela z računalnikom, informacije in komunikacijsko iskanje in še na obdelavo podatkov in uporabo. Pri osnovah dela z računlanikom učenec uporablja osnovne in standardne funkcije računalniška, upošteva varnostne predpise pri delu s strojno in programsko opremo, učijo pa se tudi kako zaščititi podatke pred škodo, izgubo ali zlorabo. Pri informacijah in komunikacijskem iskanju uporabljajo preproste in primerne načine pri iskanju informacij na internetu, iskanje informacij na spletnih portalih, v knjižnicah in v podatkovnih bazah. In še na koncu pri obdelavi podatkov morajo znati delati z besedilom in slikami v urejevalnikih besedil in slik. Komunicirajo prek interneta in drugih skupnih komunikacijskih naprav. Drugi cikel pa obravnavajo informacije in komunikacijska iskanja, kjer uporabljajo razvojne tredne v razvoju informacijskih tehnologij in preverjajo njihovo verodostojnost.
    In še obdelavo podatkov in uporaba, kjer pa se učijo delati z besedilom in slikami, učijo se računalniške grafike, varstva pravic in avtorske pravice. Če na hitro pogledamo, lahko vidimo, da se kurikuluma ne razlikujeta kaj preveč, saj večinoma zahtevata oz. obravnavata ista področja.
V slovenski kurikulum bi dodal še malo več algoritmičnega razmišljanja, saj se mi zdi pravilno, če ne tudi nujno da ga počasi uvedemo, saj je to tudi nekakšna osnova v računalništvu,ne pa da je označen z *.Med drugim pa tudi zato, ker tudi češki kurikulum obravnava nekaj algoritmičnega razmišljanja. Najbolj pomembno se mi pa zdi, da postane računalništvo obvezen predmet v osnovni šoli. Zdi se mi, da ga lahko primerjamo s kakšno matematiko, kajti informacijsko komunikacijske tehnologije so čedalje bolj del našega življenja in zdi se mi prav, da izobražujemo učence, učenke tudi na tem področju.